A ti bi bila plačana za pisanje? Kaj??: Zakaj so slovenski umetniki premalo (če sploh) plačani



 Beri v slovenščini      Read in English



Kljub temu, da je jutri 8. marec sem danes kratko malo razočarana nad ženskim spolom. Zakaj? Še pridem do tega.

»Kdor želi plačilo za pisanje ni pravi pisatelj

Hm. Vas kaj 'pogreje' tale stavek? Češ, saj je že to, da delaš kar te veseli dovolj, kaj, bi bil rad še plačan za to? Saj ne veš več ali je to slovenska privoščljivost tistih, ki pač menijo, da bi delo moralo biti nekaj česar sicer ne maraš ampak moraš početi, da preživiš, ali pa je to slovenski odnos do kulture na splošno.

»Slep je kdor se s petjem ukvarja

Uf, že France je vedel kako se stvarem streže v svetu umetnikov, pa sem ziher, da je bil bolj plačan kot pa večina slovenskih pesnikov in pisateljev dandanes.

Mladi slovenski umetnik se na začetku znajde v žrelu požrešnih zastonkarjev. Ja, saj ga nihče ne pozna! Bo pa sigurno naredil kaj zastonj za svojo promocijo. In že te dobijo v kremplje kakšni lokali, kjer 'lahko' igraš zastonj, ali pa ti nekdo da 'možnost', da se pojaviš v kakšnem videospotu za simbolično plačilo v obliki dveh banan, morda celo dobiš super priložnost, da zastonj pišeš za spletno stran, ki je tako ali tako nihče ne bere! Saj rad ustvarjaš umetnost, mar ne?

Zanimivo je, da nihče ne reče zdravniku, da naj najprej opravi par operacij zastonj za samo promocijo, ali pa kakšnemu vozniku LPP avtobusa naj prvo leto vozi brezplačno.

Ansambel igra na gasilski veselici, fantje in punce ali pa oboje po koncu petih ur igranja z žulji na prstih, otečenimi glasilkami in preznojeni, kot, da so ravnokar pretekli ljubljanski maraton želijo svoje plačilo. »Pa kako si drznejo,« je velikokrat slišati. »Saj je to vendar gasilska veselica! A niso dobili zastonj za pit in za jest? Ne morejo igrat 'pro bono'? Naj raje dajo denar gasilcem

Ah ja, delat za hrano namesto za plačilo, super.

Gasilci so super in fajn, ne me narobe razumet, ampak zakaj nekomu ne bi plačali za trud in delo, ki ga je opravil? Vsak kdaj kaj naredi 'pro bono', problem pa nastane, ko s tem pride do izkoriščanja.

Poznam kar lepo grupo glasbenikov in glasbenic, ki so svoje delo na začetku ne samo opravljali zastonj – šli so še v minus, saj kjer so imeli nastop – ali niso imeli vse opreme, ali pa jim niti niso bili pripravljeni plačati prevoza in ponuditi malice. Opremo so si nato morali proti plačilu izposoditi sami dat za bencin, pa še za kakšen kozarec soka v lokalu.

Ko brskaš po študentskem servisu in iščeš delo v zvezi s pisanjem bolj kot ne naletiš na 'plačilo po dogovoru'. Kar pomeni, da ga ni, ali pa je tako majhno, da si sploh ne upajo napisat, ker nihče ne bi prišel na razgovor.

Sama sem šla na razgovor v podjetje, ki se ukvarja z wannabe spletno stranjo za članke, dizajn strani pa je predpotopen. Prišlo nas je okoli deset študentov in tip nas je hkrati vse v polkrogu posedel v pisarno. Začel je trobiti o spletni strani, kako bo to super, da bodo večji kot Outfit7 (haha), ko pa smo ga povprašali po plačilu je dobil isti izraz na obrazu kot Yosemite Sam iz Looney Tunesov. »Če želite delati za plačilo ste prišli na napačen naslov! Tukaj vam plačati pač ne moremo, želimo, da vi vlagate v našo stran in vidite  potencial v prihodnosti.«

Model, potencial v prihodnosti meni ne bo plačal najemnine. Da sploh ne omenjam, da ta stran obstaja že skoraj desetletje in je še zmeraj šit.

Okej, gremo naprej. Brskam po študentskih delih, najdem še enega. Pridem na razgovor in pisarna je bila dobesedno razdeljena na dva dela s papirnato zaveso. #redflag Poslušam razgovor v sosednji 'sobi' in po pol ure čakanja končno prisede gospa h kateri sem prišla na razgovor. Po kratki debati vprašam koliko plačajo na članek. Odgovor – 3 evre. Adijo.

Obstaja slovenska spletna stran kjer lahko pišeš in objavljaš članke (nek cheap kitajski klon 24ur) vendar vsak mesec plačajo le najbolj brana dva članka, pa še to vsakemu 20 ali 30 evrov.

Komentarji kakšnega Lojzeta, Micke ali pa že stotega Janeza Janše, ki se znajdejo pod članki enega najbolj branih slovenskih portalov: »Kva je to? Zihr študent napisu!« Ja. Veš koliko so študentje plačani za članke na slovenskih portalih, ki so kar dobro obiskani? 5 evrov, 15, če imajo srečo. Kaj češ, mal dnarja, mal muske.

Zdaj pa kar se tiče mojega razočaranja nad ženskim spolom.

Včeraj vesela, naspidirana, v neki ženski skupini objavim vprašanje, ki se tiče bloganja – in sicer, če se z bloganjem sploh da služiti, na kakšen način, in, če kdo služi z bloganjem. Nisem slepo optimistična, da bom z blogom (ki je še v beta fazi, moram spremeniti dizajn, domain name in writing nišo) kdaj zaslužila, bi bilo pa fajn vedeti, če in kako lahko.

Usula se je gora komentarjev sicer fajn žensk, večina katerih je imela napisano kako se z bloganjem ne služi (dobro, vseeno vredna informacija), ter nekaj komentarjev, ki je vsebovalo, če povzamem bistvo 'Če te pisanje veseli piši zastonj. Če želiš plačilo, potem nisi dober bloger, si nekako 'money grabbing' oseba. Tukaj nikogar dobesedno ne citiram, je pa le bil tak vibe in govorica v nekaj komentarjih.

Zakaj hudiča bi se sramovala, da želim biti plačana za pisanje?

Pa da izpadem 'money grabbing', če želim blogati in biti plačana za to? Saj si ne delam utvar, da bom za bloganje kdaj plačana, je bilo pa vsekakor čutiti tisto zasramovanje češ, 'jaz pa pišem za dušo, če bi za denar zgubiš vrednost'.

Zato sem danes razočarana nad nekaterimi ženskami, ki so raje obsojale pisanje/bloganje proti plačilu kot pa ponudile koristen odgovor.

Prekleto rada pišem. V angleščini in slovenščini. Za članke sem plačana, pri bloganju pa pač ne. Napisala sem materiala za deset romanov (pa tudi dobesedno tri romane), tako, da lahko tisti, ki menijo, da če pišeš proti plačilu ne pišeš zaradi veselja, 'grejo v tri krasne', po domače povedano.

Verjetno bi se po mnenju večine Slovencev morala zadovoljiti s tistim drobižem, ki nam ga mečejo kot sestradanim psom. Glodat te boge kosti od tako majhnih honorarjev, da bi se jih še Prešeren sramoval. Ja, mogla bi delat zastonj, ker me to pač veseli. Očitno, če nekaj delaš s srcem ne rabiš biti plačan za to.

Priznam, da mi je danes motivacija za pisanje in bloganje kar dobro upadla.

Zdaj pa mi oprostite, ko si grem lizat rane kot kak poškodovan pes.





Sledi mi:




Zaznamek: Vse slike so vzete s Pixabaya, Wikipedije (pod public domain), Fair Use se aplicira, če je slika namenjena za kritiko produkta, ali mojega Instagrama - te slike so zastonj za zasebno in komercialno uporabo, ni potrebnega pripisa avtorstva. Prizadevam si, da vedno akreditiram pravilni originalni izvor slike, ki jo uporabim. Če meniš, da je akreditacija napačna me kontaktiraj na katarina.ferk@gmail.com.
Za sodelovanje (recenzijo produkta, knjige, če ste pisatelj) pišite na - katarina.ferk@gmail.com




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Be Selfish: 5 Things To Do On Valentine's Day If You're Single

Can a Friend Break Your Heart: 6 Ways To Spot a Fake Friend

13 Worst Things a Boy Had Ever Said to Me